Ker so nam letos zaprli bele strmine na smučiščih in ker pozimi brez smučanja pač ne gre, je bilo treba poiskati neko alternativo. Bil je že skrajni čas, da se preizkusim še v teku na smučeh, ki je letos poleg turnega smučanja ostal praktično edina opcija za športno aktivne dni na snegu. V začetku januarja smo se tako odpravili na že praktično pozabljene Lokve, ki jih je končno nazaj obudila korona in kjer imajo čudovito urejeno progo za tek na smučeh pa tudi priložnosti za ostale snežne radosti ne manjka. Tam sta mi svak in svakinja posodila svojo opremo za tek na smučeh in mi dala par nasvetov glede same tehnike. Prvi občutek na tistih lahkih in tankih smučeh je bil malce hecen, a sem hitro ugotovila, da je drža podobna kot na rolerjih, na katerih sem imela že kar precej kilometrine. In tako je en korak sledil drugemu in ni trajalo dolgo, da sem si kupila svojo opremo. Zdaj izkoristimo skoraj vsak vikend, da se odpravimo na sneg – tata tako odkriva čimbolj nedotaknjene poti s turnimi smučmi, mama reže špure s tekaškimi smučmi, punci pa lopate v roke in kopat tunele. Ni nam dolgčas, res ne, vse pa nas grejejo športne nogavice Spocks, brez katerih se ne odpravimo nikamor več.
